Od Petanjcev proti Murskem Središču se povečuje raznolikost strukture rečnega prostora, ki jo omogoča hidrološka in morfološka dinamika v poplavnem območju. Tu rastejo nižinski poplavni gozdovi (lirsko hrastovo-belo gabrovi gozdovi in obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja). V starih rečnih rokavih, mrtvicah, rečnih otokih in na prodiščih ter erozijskih stenah pa živijo tudi v evropskem merilu redke vrste dvoživk, kačjih pastirjev, metuljev, ptic, sesalcev in rib.

Bobri Se Vračajo Na Muro

Bober (Castor fiber) kateri je veljal pri nas za izumrlo vrsto, se spet vrača v slovenske reke. Zadnji podatki pred izumrtjem bobra v Sloveniji segajo vse do 18. stoletja, ko se je spet pojavil leta1998 v področju Krke. Kot vse kaže je pot našel tudi do reke Mure. Sledi bobra je mogoče zaslediti na desnem bregu reke Mure v mrtvici na območju Gornja Bistrica – Mota, v zadnjem času pa tudi na levem bregu od Dokležovja do Bakovcev in višje do Petanjcev. Na ozemlju bobra po navadi najdemo podrta in oglodana drevesa, večinoma se nahajajo prav na bregu, lahko pa da drevesa padejo tudi v vodo. Za bobre je značilno, da delajo jezove kateri zadržujejo vodo in poplavijo območje, kjer imajo veliko kanalov, ki jim nudijo zavetje in prehrano. Če si bober gradi nova domovanja in bo ostal na tem območju, se nam morda spet obetajo časi ko bo ta največji evropski glodavec plaval po kanalih reke Mure.

Ribe Reke Mure

Po skopih literaturnih podatkih je bila reka Mura pred 80-100 leti na ozemlju Slovenije salmonidno-ciprinidna reka, naseljevale so jo tako postrvje kot krapovske ribje vrste. Do leta 1925 so bili na ozemlju današnje Slovenije še pogoste vrste sulec (Hucho hucho), potočna postrv (Salmo trutta f. fario), lipan (Thymallus thymallus). V tem času so že naselili šarenko (Oncorhynchus mykiss). Na prelomu 19. in 20. stoletja so Muro naseljevali predstavniki jesetrovk (Acipenseridae), ki so se iz spodnjih tokov selili visoko v tokove na ozemlju Avstrije. Po letu 1925 teh vrst nismo več zasledili. Od jesetrovk živi le kečiga (Acipenser ruthenus), ki pa je popolnoma zavarovana, ulovi so le slučajni, posamični in prej izjema kot pravilo. V času upadanja kakovosti vode lahko sledimo celo ekspanziji tujerodnih vrst, ki še pred desetletjem niso naseljevale naših voda. V obdobju od 1980 do danes je bilo v Muri popisanih 51 vrst rib iz 12 družin in ena vrsta piškurja. V sami reki živijo vse omenjene vrste, z izjemo velike senčice (Umbra krameri), ki je bila popisana samo v mrtvicah. Med popisanimi vrstami je 10 tujerodnih vrst iz 4 družin, 6 vrst izvira iz Amerike, preostale 4 pa so azijskega izvora. Na območju akcije projekta je v reki Muri in v njenih rokavih ter mrtvicah popisanih 38 vrst, od tega je 34 domorodnih, 4 so tujerodne.